Glivična bolezen ali mikoza je bolezen, ki jo povzročijo zajedavske glive: kvasovke, plesni in dermatofiti. Glivične bolezni ločimo grobo na površinske, ki prizadenejo kožo, nohte, lase ali sluznice ter sistemske, pri katerih povzročitelj doseže krvni obtok.
Kožne glivične bolezni
Glivične bolezni kože, nohtov ali las povzročijo najpogosteje dermatofiti, ki se prenašajo neposredno iz človeka na človeka. Te glivične okužbe imenujemo dermatofitije. Keratin v koži, nohtih in laseh predstavlja hranilo za glive. Na koži so vidni obroči, kjer se pojavlja rdečina in luske, v sredi pa se koža zopet obnovi. Pri ljudeh z neokrnjenim imunskim sistem telo navadno samo premaga dermatofitijo. Za hitrejšo ozdravitev se uporabljajo kreme s protiglivičnimi učinkovinami.
Glivične bolezni sluznic
Prizadete so lahko tudi sluznice, na primer v ustih, nosu, žrelu in na spolovilih. Najpogosteje jih povzročajo glive iz rodu kandid, zlasti Candida albicans. Sicer glive iz tega rodu pogosto naseljujejo normalno floro sluznic in ne povzročajo bolezni. Nastop mikoze na sluznicah praviloma pomeni oslabitev imunskega sistema. Okužba se kaže kot rdečina na sluznicah
Candida albicans [kándida álbikans] je vrsta kvasovk iz rodu Candida (kandida), ki najpogosteje povzroča kandidozo (okužba z eno od vrst kandid) pri ljudeh. Gre za oportunistično okužbo, kar pomeni, da se bolezen pojavi le pri osebah z zmanjšano odpornostjo. Okužba prizadene zlasti usta ali spolovila[3][4] Hujša oblika je sistemska kandidoza, ki je pogosto smrtna in prizadene predvsem bolnike s hujšo imunodeficienco (okrnjenost imunskega sistema) – bolniki z aidsom, zdravljene s kemoterapijo, po presaditvi kostnega mozga …
C. albicanssicer naseljuje normalno črevesno floro in normalno ne povzroča škodljivih učinkov.