Nasveti

Goba Čaga raste na brezah po celotni severni polobli. Bolj kot na gobo spominja na temno grudo umazanije, vendar jo od drugih izrastkov loči oranžno tkivo. Zdravniki, zagovorniki alternativne medicine in raziskovalci se vse bolj zanimajo za potencialne zdravstvene koristi gobe Čaga (Inonotus obliquus). Nekatere študije o gobah Čaga so prinesle obetavne rezultate. vitamini B-kompleksa vitamin D kalij rubidij cezij amino kisline vlakna baker selenij cink železo mangan magnezij kalcij Oksidativni stres povzroča fizične znake staranja, kot so gube, povešena koža in sivi lasje. Izpostavljenost soncu, onesnaženju in drugim virom škode ustvarja preveč prostih radikalov, da bi telo nevtraliziralo, kar pospeši proces staranja kože. Teoretično lahko oskrba telesa z več antioksidanti upočasni proces staranja ali celo spremeni vidne znake staranja. Čeprav nobena raziskava Čage ni dokončno povezala s koristmi proti staranju, njegova učinkovitost v boju proti drugim oblikam oksidativnega stresa kaže, da bi se lahko borila tudi proti staranju.Goba ​​Čaga vsebuje veliko antioksidantov, ki lahko zmanjša lipoprotein z nizko gostoto (LDL), tako imenovani “slab” holesterol....

Nadaljuj branje

Sibirska Čaga ali Chaga (Inonotus obliquus)  je vrsta drevesne parazitne gobe , ki raste pretežno na brezah, posebej v Sibiriji. Je gmota črne barve, sredica je rjavo obarvana. Zori do 10 let pri temperaturah -40°C in zraste  do velikosti 30-50 cm in teže do 10 kg . Hrani se s sokovi gostiteljice. Pobirajo jo jeseni in spomladi, ko je koncentracija učinkovitih sestavin največja. Tako imenovana sibirska čaga zori edino na brezi v Sibiriji in zelo mrzlih območjih severne zemljepisne širine, vključno z baltskimi regijami, Skandinavijo, Aljasko in severno Kanado, kjer temperature padejo do -40 stopinj ali več za obdobje 2 do 3 mesecev letno, kar je potrebno za ohranitev njene najvišje rasti in moči. Le divja čaga z breze vsebuje najvišje vrednosti zdravilnih sestavin.

Nadaljuj branje

Natrijev lavril sulfat (SLS) in Natrijev lavret sulfat (SLES) SLS in SLES se uporabljata v kozmetiki kot detergenta in umetna penilca. Zato ju najdemo v šamponih, gelih, milih, penečih kopelih, kremah za britje ipd. Tudi čistilna in pralna sredstva ju vsebujejo veliko. Onesnažena sta lahko z oksidom etilena in 1,4-dioksanom. SLS, uporabljen v šamponih je prav tisti, ki ga najdete v šamponih za pranje avtomobilov ali mehaničnih delavnicah, kjer ga uporabljajo za razmaščevanje. Na isti način, kot razmaščuje avtomobilske motorje, SLS razmaščuje tudi maščobe naših teles, kar povzroči sušenje kože. Dobro je tudi dokumentirano, da razgrajuje proteine, ki so v koži, kar povzroči ne le draženje, temveč tudi lažji vdor okoljskih nečistoč v globlje, nižje plasti kože. Morda najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se z uporabo SLS vpije v kožo. S tem vpliva na hormon estrogen, kar je v povezavi z zdravstvenimi problemi tako pri moških kot pri ženskah. Tako SLS kot...

Nadaljuj branje

Jutri zjutraj, ko boste vstali, pljunite v kozarec vode. Če slina ostane čvrsta na vrhu vode, potem imate zdravo ustno, želodčno in črevesno sluznico, če pa se potopi (slina nastane podobna  lovkam), potem imate problem z bakterijo kandido.  Kandida proizvaja strupene snovi, ki poškodujejo oblogo v črevesju. Posledica tega je, da lahko skozi črevesje zdrsnejo tudi večje molekule hrane, ki niso povsem prebavljene. Kri ne prepozna teh molekul, zato jih obravnava kot sovražne. S tem porabite veliko moči lastnega imunskega sistema za to, da lovite in nevtralizirate molekule, ki v krvi nimajo kaj iskati. Enako kandida posredno povzroči alergije na različne snovi, ki bi jih pri normalni prebavi telo brez težav sprejelo. Sočasno hrana ni deležna normalne prebave (to opravijo mlečnokislinske bakterije), zato v želodcu vre in nas skoraj vse, kar zaužijemo, napenja, v kri pa ne pridejo dragocene sestavine, ki jih potrebujemo. Niste senilni, niste naveličani partnerja, niste v...

Nadaljuj branje

Motnje v delovanju imunskega sistema se lahko odražajo v šibkejšem, močnejšem ali manj specifičnem delovanju. Imunodeficienco pri človeku lahko povzročijo genetske okvare, pridobljena stanja, kot je HIV/AIDS, ali uporaba imunosupresivov, posledica česar je manjša odpornost proti nalezljivim boleznim. Nasprotno motnje v regulaciji imunskega odziva povzročajo vnetne bolezni. Poleg tega se lahko imunski sistem okvari tako, da prepoznava telesu lastne molekule kot tuje, zaradi česar napada lastna tkiva - posledica so avtoimunske bolezni, npr. revmatoidni artritis, lupus idr. (odvisno od prizadetega tkiva). Imunski sistem pa slabijo tudi slabe navade, kot so kajenje, pomanjkanje spanca, nepravilna prehrana, dolgotrajno jemanje antibiotikov, stres, težko fizično in mentalno delo ... Mi vam svetujemo: Jejte zdravo hrano (hrana bogata z vitaminom C, probiotiki, antioksidanti) Redno telovadite Dovolj spanca Izogibajte se stresu Razstrupite telo

Nadaljuj branje

Glivična bolezen ali mikoza je bolezen, ki jo povzročijo zajedavske glive: kvasovke, plesni in dermatofiti. Glivične bolezni ločimo grobo na površinske, ki prizadenejo kožo, nohte, lase ali sluznice ter sistemske, pri katerih povzročitelj doseže krvni obtok. Kožne glivične bolezni Glivične bolezni kože, nohtov ali las povzročijo najpogosteje dermatofiti, ki se prenašajo neposredno iz človeka na človeka. Te glivične okužbe imenujemo dermatofitije. Keratin v koži, nohtih in laseh predstavlja hranilo za glive. Na koži so vidni obroči, kjer se pojavlja rdečina in luske, v sredi pa se koža zopet obnovi. Pri ljudeh z neokrnjenim imunskim sistem telo navadno samo premaga dermatofitijo. Za hitrejšo ozdravitev se uporabljajo kreme s protiglivičnimi učinkovinami. Glivične bolezni sluznic Prizadete so lahko tudi sluznice, na primer v ustih, nosu, žrelu in na spolovilih. Najpogosteje jih povzročajo glive iz rodu kandid, zlasti Candida albicans. Sicer glive iz tega rodu pogosto naseljujejo normalno floro sluznic in ne povzročajo bolezni. Nastop mikoze na sluznicah...

Nadaljuj branje