Nasveti

Sibirska čaga Sibirska čaga je goba, ki raste predvsem na brezah v hladnejših območjih severne poloble. Prepoznavna je po temni, razpokani zunanji površini, medtem ko je notranjost praviloma svetlejša. Čaga je poznana predvsem na območjih Rusije, Sibirije, severne Evrope, Kanade in drugih predelov, kjer uspevajo breze. Kaj je čaga? Čaga je goba z značilnim videzom, ki se razvija na deblih dreves, najpogosteje brez. Njena zunanja površina je temna in nepravilne oblike. Po nabiranju se čaga običajno posuši in nadalje obdela glede na namen uporabe. V kakšnih oblikah je na voljo? Iz čage se izdelujejo različni izdelki, zato jo lahko najdemo v več oblikah: posušeni koščki čage, prah, čajni pripravki, tekoči izvlečki, tinkture, drugi izdelki na osnovi čage. Sestava, koncentracija in način priprave se lahko med posameznimi izdelki razlikujejo. Tradicionalna uporaba čage Čaga je na območjih, kjer naravno raste, poznana že dolgo časa. Tradicionalno so jo med drugim uporabljali za pripravo napitkov. Načini priprave so se razlikovali glede na območje, lokalne navade...

Natrijev lavril sulfat (SLS) in Natrijev lavret sulfat (SLES) SLS in SLES se uporabljata v kozmetiki kot detergenta in umetna penilca. Zato ju najdemo v šamponih, gelih, milih, penečih kopelih, kremah za britje ipd. Tudi čistilna in pralna sredstva ju vsebujejo veliko. Onesnažena sta lahko z oksidom etilena in 1,4-dioksanom. SLS, uporabljen v šamponih je prav tisti, ki ga najdete v šamponih za pranje avtomobilov ali mehaničnih delavnicah, kjer ga uporabljajo za razmaščevanje. Na isti način, kot razmaščuje avtomobilske motorje, SLS razmaščuje tudi maščobe naših teles, kar povzroči sušenje kože. Dobro je tudi dokumentirano, da razgrajuje proteine, ki so v koži, kar povzroči ne le draženje, temveč tudi lažji vdor okoljskih nečistoč v globlje, nižje plasti kože. Morda najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se z uporabo SLS vpije v kožo. S tem vpliva na hormon estrogen, kar je v povezavi z zdravstvenimi problemi tako pri moških kot pri ženskah. Tako SLS kot...

Glivična bolezen ali mikoza je bolezen, ki jo povzročijo zajedavske glive: kvasovke, plesni in dermatofiti. Glivične bolezni ločimo grobo na površinske, ki prizadenejo kožo, nohte, lase ali sluznice ter sistemske, pri katerih povzročitelj doseže krvni obtok. Kožne glivične bolezni Glivične bolezni kože, nohtov ali las povzročijo najpogosteje dermatofiti, ki se prenašajo neposredno iz človeka na človeka. Te glivične okužbe imenujemo dermatofitije. Keratin v koži, nohtih in laseh predstavlja hranilo za glive. Na koži so vidni obroči, kjer se pojavlja rdečina in luske, v sredi pa se koža zopet obnovi. Pri ljudeh z neokrnjenim imunskim sistem telo navadno samo premaga dermatofitijo. Za hitrejšo ozdravitev se uporabljajo kreme s protiglivičnimi učinkovinami. Glivične bolezni sluznic Prizadete so lahko tudi sluznice, na primer v ustih, nosu, žrelu in na spolovilih. Najpogosteje jih povzročajo glive iz rodu kandid, zlasti Candida albicans. Sicer glive iz tega rodu pogosto naseljujejo normalno floro sluznic in ne povzročajo bolezni. Nastop mikoze na sluznicah...